V naslednjih dneh se je zdelo, da je moja babica izgubila razum. Pomestila je hišo, povlekla vse vogale, da je zasijala, zdrgnila vse, kar je bilo mogoče, obesila sprednje zavese, na postelje naredila gore blazin, imela sem vtis, da je v hiši poroka, nič manj ...

Imam svežo zgodbo naravnost iz kraja, kjer smo praznovali novo leto.

In praznovali smo ga v prijetni hiši v zasneženem gozdu, z veliko toplo pečjo in kaminom ter snežnimi snežnimi padavinami. Tega kraja ne moremo imenovati več kot vas, ostalo je le 7 naseljenih hiš, razpršenih na različnih razdaljah drug od drugega. Kraj je čudovit, jezero je, ribe je veliko, v gozdu je veliko gob, mir in tišina.

Tam stanuje moj sošolec Vadik, tam ima celo ribogojnico in precej donosno.

Tako smo tam počivali cel teden in seveda sem od Vadika začel izsiljevati nekaj skrivnostnega in dobil ravno takšno zgodbo.

Zgodba o Vadimu.

središče>

V moji mladosti je bilo tukaj veliko hiš. Večino časa je že ostalo nekaj starih ljudi, mladi so odhajali v osvajanje mest. Še v šoli sem bil, ko se mi je zgodila čudna zgodba.

Moja babica se je peljala s skoraj vsemi prijatelji, poznala je vse, vsak dan je bil v hiši gost, potem klepet, nato za sol, potem je bila še kakšna težava ali veselje. Rada je govorila. In poznal sem vse, ki živijo na našem območju.

Nekega večera sem se na dvorišču nabiral s starim mopedom dedka. Začelo se je že temniti, jaz, očaran nad svojim delom, sploh nisem opazil, kako čas mineva.

In iz primera me je dvignil le hripav tanek stari glas:

"Ti, draga moja, boš oslabel vid, v temi zbiral koščke železa." Pogledal sem iz razreda in pogledal v smer vrat - tam je bila povsem neznana, stara, upognjena starka in se nasmehnila ter me preiskovala s hitrimi, zvitimi očmi. Jaz sem kot dobro vzgojen fant pozdravil babico.

Po krajšem premoru je vprašala: "Kje je tvoja babica, Leocadia?"

"Ja, v hiši," rečem, "palačinke pečejo, jo pokličite?" Vprašam.

"Ni treba," - pravi starka. "Zdaj ji ni veselo, že dolgo je, praviš ji, da je prišla ženska Glasha, se pozdravila in čakam, da me bo obiskala naslednji četrtek."

Pokimala sem, starka se je hudomušno nasmehnila in rekla: "No, obiščite," in nato zelo počasi odšla proti jezeru. Dolgo sem opazovala, kako njena pošastna, suha figurica gleda na vse babice v mojem spominu.

Tinkaril sem se s starim mopedom, dokler nisem ugotovil, da je že temen in komaj sem se zazrl v podrobnosti. Babica je spekla slastne palačinke s slanino, jedla sem in padla na kavč pred televizorjem. Šele ko je babica vstala s poslom in se usedla poleg stolčka, sem se spomnila te stare žene in povedala babici o njej. Njena reakcija na mojo zgodbo je bila nekoliko nenavadna: babica se je z rokami prijela za glavo, objavila dolg "aaa" med vdihom in nihanjem od strani do strani. Ne glede na to, kako sem jo prosil, naj ji pove, kakšna ženska je Glasha, ni hotela na noben način ničesar reči, da me je odbrusila.

V naslednjih dneh se je zdelo, da je moja babica izgubila razum. Premetavala je hišo, vlekla vse vogale, da so zasijali, zdrgnila vse, kar je bilo mogoče, obesila sprednje zavese, na posteljah zmetala gore blazin, imela sem vtis, da je v hiši poroka, nič manj. Spominjam se, da je bila sreda, zvečer pa je Gran dobil praznično obleko, jo pritisnil, jo obesil na vrata komoda in nato sedel, da je pisal pisma. Poskušal sem se je ne dotikati, bila je tako strastna nad svojimi pripravami, da je bilo z njo nekoristno govoriti. Zagotovo začenjamo počitnice v čast te zelo ženske Glashe - sem si mislila.

Ko sem že bil v postelji, je babica prišla do mene, me pomilovala po glavi in ​​rekla z veliko nežnostjo: »Ti, Vadimka, ne misli na mene. Vedno sem se trudil za vse vas. Tone pravi (to je moja mama, takrat je delala v mestu), da bi pustila vse, kot je. "

Da sem se je spomnila.

Zjutraj moja babica ni več vstajala iz postelje. Zdravniki so rekli, da je ponoči umrla zaradi srčnega infarkta.

V pismih, ki jih je vsem napisala, da je pustila komu, kaj storiti s kmetijo, mi je napisala ločitve besede in pričakovanja, ki sem jih na pol opravičila - nisem postala predsednica kolektivne kmetije, z zlato medaljo pa tudi nisem končala.

Pozneje, po inštitutu, sem od mame skušal izvedeti, da je to čudno, iz katere je bila ta ženska Glasha. Kot se je izkazalo, je nekoč, še v mladosti, moja babica imela taščo - Glafiro Fedorovno, zelo staro in modro žensko. Moja babica ni skrbela zanjo in na smrtni postelji je solzno prosila, da je ženska Glasha prišla ponjo pred smrtjo in opozorila, da je moja babica pripravljena. Mati je dejala, da se je Baba Glasha tej prošnji nasmehnila in odgovorila: "Kot Bog dopušča." In očitno sem dovolil, ko sem enkrat prišel.

vir